Zaradi vzajemnega delovanja človeka in narave je tukaj nastalo območje z izrazitimi značilnostmi in pomembne estetske, ekološke, naravne in kulturne vrednosti. Zato je Geopark Karavanke toliko bolj pomembna priložnost, da v okviru le-tega vse te vrednosti območja ustrezno predstavimo, poudarimo ter o njih izobražujemo in osveščamo.
Kulturna dediščina na območju Geoparka je raznolika in obsega nepremično, premično, nesnovno in živo dediščino.
Premična kulturna dediščina
Premično kulturno dediščino hranijo in predstavljajo v Koroškem pokrajinskem muzeju, v muzeju Podzemlja Pece, Etnološki zbirki Črna, Polhovem mlinu, Muzeju Dvornik, Arheološkem romarskem muzeju v Globasnici, na Gori Sv. Heme, v nekaterih lokalnih muzejih ter zgodovinskih stavbah in objektih rudarstva v občinah Pliberk, Železna Kapla, Bistrica nad Pliberkom in Prevaljah ter drugih zasebnih zbirkah.
Nesnovna dediščina
Ohranjene šege in navade iz življenja prebivalcev na območju predlaganega Geoparka so le del nesnovne dediščine, kamor sodi tudi ljudsko izročilo s pravljicami, pripovedkami in legendami o Kralju Matjažu, jezeru, Žal ženah, jami Sv. Rozalije idr., kot tudi petje in literarno ustvarjanje. Živa dediščina se ohranja v okviru številnih etnoloških in turističnih prireditev kot so Gradovi Kralja Matjaža (predvidena za vpis v UNESCO register), Turistični teden v Črni, pustni karneval v Kotljah, srečanja pod Najevsko lipo, Pliberški jormak, Sejem Farant, jesenski sejem v Šmihelu, pevska revija Od Pliberka do Traberka …
Programi prireditev so dostopni na
Nepremična kulturna dediščina
Priljubljeni točki za ljubitelje umetnosti iz cele Evrope sta tudi Muzej Wernerja Berga v Pliberku in Liaunigov muzej z zbirkami sodobnih umetnosti v Suhi.
Živa dediščina
S svojim delom in ustvarjanjem so na območju predlaganega Geoparka k razvoju, ohranjanju in promoviranju kulturne in naravne dediščine doprinesle številne pomembne osebnosti.
Več o osebnostih si poglejte na
